Ta vikend smo se odločili, da bomo soboto preživeli v Kopru. V centru so, v sodelovanju s šestimi drugimi slovenskimi mesti, organizirali dogodek Razvajaj se v mestu, ki naj bi počastil prihajajoči 8. marec. Res je lepo priti v mesto, ki daje občutek, da je tako živo! Čevljarska ulica je bila tista, ki je gostila nekaj stojnic, lahko smo se fotografirali, gospe, gospodične in druge pripadnice ženskega spola smo dobile vrtnico, vsi pa smo lakoto potešili s kosom pice, ki jih je prijazno dekle s krožnika delilo kar sredi ulice.
Večkrat se zgodi, da je koprska promenada polna stojnic, sprehajalcev, turistov, zanimivosti, medtem ko je center, posebej zvečer in med vikendi, izpraznjen. To je bilo v soboto drugače in prav osvežujoče. Trgovine so se v preteklosti iz centra, ki je bil nekoč otok, preselile v nakupovalna središča, in tako je lokalnim prebivalcem težje najti razlog, izgovor, zakaj namesto v nakupovalni center iti v tisti drugi, starejši, originalni center mesta. Kopru s svojo privlačnostjo, urejenostjo in dostopnostjo uspeva ljudi privabiti tudi ob morje, na sprehajališče, s takšnimi dogodki, ki pa se je zgodil v soboto (in je trajal še v nedeljo), pa se vsaj malo razživi tudi stari del mesta.
V centru Kopra se da seveda marsikaj početi, res pa je, da je treba izbrati pravi čas. Lahko si ogledate Pokrajinski muzej ali njegovo enoto Etnološki muzej, za vse, ki tega še niste – ko pogledate Koper ter bližnjo in daljno okolico z vrha cerkvenega stolpa, boste verjetno presenečeni nad zanimivo ptičjo perspektivo, ki razkriva mesto v popolnoma drugačni luči. Na zadnjem sprehodu smo na Kidričevi ulici opazili trenutno popularni Escape house, še bolj proti osrednjemu trgu pa najdemo tudi Hišo eksperimentov. V centru se nahaja kar nekaj galerij, ne moremo pa niti mimo stolnice, katere notranjost je vredna ogleda.
Poleg bogate arhitekture, sarkofaga svetega Nazarija, kiparske umetnine iz 15. stoletja, si lahko v cerkveni notranjščini ogledate zbirko slik Vittorea Carpaccia, znanega umetnika Beneške šole, ki izhaja iz Istre. Mimogrede, vam Carpaccio zveni kaj znano? Prav po njem je poimenovana jed karpačo, in sicer iz razloga, da slikar v svojih delih uporablja podobne barve, kot jih vidimo pri kulinarični mojstrovini, na tanke rezine narezanemu surovemu mesu.