700-letna Najevska lipa

Krompirjeve počitnice 2020 so tu! Z družinico smo imeli za te dni drugačne načrte, toda prekrižal jih je drugi val korona-epidemije in z njim povezana omejitev gibanja na statistične regije. Zaradi specifičnega spleta okoliščin letos začasno bivamo na Koroškem in smo tako pogledali na polno polovico kozarca in se namenili ta počitniški teden dalje raziskovati, kar je zibelke slovenstva ostalo na Slovenskem.

Tokrat smo si za cilj izbrali znano Najevsko lipo in se dopoldan z avtom iz Mežice odpravili proti Črni na Koroškem, kjer smo na krožišču zavili na cesto proti Javorju in nato kmalu naleteli na označeni izvoz. Vožnja od tu do cilja je trajala presenetljivo dolgo, smo pa zato uživali v pogledih na jesensko obarvano pokrajino.

Karavanke jeseni

Pogled na Karavanke, odete v jesenske barve

Kmetija pri lipi

Kmetija visoko v hribih

In tako smo prispeli na cilj! Lipa je naredila močan prvi vtis predvsem z obsegom svojega debla. Dva odrasla in trije otroci smo se tako večkrat sprehodili okoli in okoli, si bliže ogledali to čudo, navdušeno fotografirali in si z zanimanjem prebrali informacije na bližnji informativni tabli.

Najevska lipa

To je drevo z največjim obsegom debla v Sloveniji – obseg meri 10,70 metra. Visoko je 24 metrov, njegovo starost pa ocenjujejo na 700 let, čeprav je ta ocena približna, ker je drevo v sredini že votlo. Že od 90. let vsako leto v juniju tu poteka tradicionalno in znano srečanje državnikov (Povzeto po Wikipediji).

Deblo lipe

Drevo z največjim obsegom debla v Sloveniji

Lipa iz druge smeri

Zob časa

Po kulturnemu vrhuncu dneva pa smo se odločili z otroci za rekreacijo iti na sprehod po bližnjih gozdovih. Vsaka priložnost za polnjenje pljuč s svežim zrakom je dobrodošla! Zaradi dežja v preteklih dneh smo naleteli na predstavo različnih vrst gob. Nismo sicer veliki poznavalci, zato jih nismo nič nabirali, je pa bilo že samo raziskovanje za otroke neizmerno zanimivo.

Gozd jeseni

Gozd v jesenskih barvah

Gobe po dežju

Gobe po dežju

Založeni s svežim zrakom smo se tako odpravili nazaj proti Črni na Koroškem; tokrat v drugi smeri in tudi kmalu ugotovili, da je cesta do Najevske lipe veliko bolj prijazna skozi Bistro. Na poti nas je presentil simpatičen naravni parkec in seveda smo se ustavili, da raziščemo tudi to. Šolani turistični delavci smo vedno veseli, ko vidimo da kje naredijo zanimivo zgodbo s sestavinami, ki jih pač imajo na razpolago, in tako smo v Naravnem parku Bistra uspeli videti kamen za veselje in srečo, polagati roke na bioenergijski kamen in piti zdravilno vodo iz studenca dobre volje.

Naravni park Bistra

Park je od Črne oddaljen le tri kilometre in predstavlja priljubljeno izletniško točko. Tu je urejena pešpot, dve jezeri z ribami, hotel za čebele in bioenergijski kamen. Mimo teče slikoviti potok Bistra (Povzeto po spletni strani Visit Črna)

Park Bistra

Naravni parkec Bistra

Kamen za srećo

Kamen za veselje in srečo

energijski kamen

Bioenergijski kamen

zdraviln voda

In aqua salus

Naš dvoletnik je bil na tej točki dneva že precej utrujen in smo se tako odločili, da se počasi kar odpravimo nazaj domov. Po poti smo se pogovarjali o tem, da bi v normalnih razmerah za te krompirjeve počitnice razmišljali o kakem Gardalandu, tako pa odkrivamo eno najlepših dežel na svetu, ki jo imamo, pogosto ne dobro opaženo, pred nosom. In kar malo ponosni smo bili, da si znamo kljub vsemu pričarati dogodoviščino.

Crna na Koroskem

Središče Črne na Koroškem

V Črni smo se za hip ustavili le za nekaj fotografij in se zmenili, da jo bomo bolj podrobno raziskali v kateri izmed naslednjih priložnosti. Zadovoljni smo se odpravili proti Mežici in zdaj upamo, da nam bo ta teden uspelo obiskati še kakšno koroško znamenitost.