Naslednji teden imam naročen poldnevni izlet v Pulj z italijansko skupino, z začetkom izleta v Portorožu. V zadnjih letih sem bil v Pulju že večkrat, vendar vedno le kot spremljevalec, odkar pa je Hrvaška v Evropski uniji, smemo licencirani slovenski vodniki, z urejeno dokumentacijo na Hrvaškem, tudi uradno voditi po hrvaških mestih. Tako sem se včeraj tja odpravil na delovni izlet, z namenom se o kraju bolje izobraziti. Ena prvih stvari, ki sem se jih naučil je pa ta, da na Primorskem pogovorno rečemo Pula, v knjižni slovenščini se pa kraj imenuje Pulj.
Mesto leži na jugu istrskega polotoka in je s približno 60.000 prebivalci največje v Istri. Prvi znaki naselbine segajo v 10. stoletje pred našim štetjem, ko naj bi se na tem kraju nahajala naselbina Histrov, ilirskega ljudstva, po katerem je poimenovan tudi istrski polotok. V Pulju so tako postavili spomenik – zemljevid mesta, ki spominja na tri tisočletja neprekinjene urbane poseljenosti tega kraja. Po rimski osvojitvi Istre je Pulj začel postajati pomembno rimsko mesto v 1. stoletju p.n.š. in je ob vrhuncu moči imel 30.000 prebivalcev.
Takrat se je mesto imenovalo Colonia Pietas Iulia Pola Pollentia Herculanea in arheološke znamenitosti, ki nas na tiste čase spominjajo, so najbolj prepoznaven zaščitni znak mesta Pulj. Arena je amfiteater iz 1. stoletja in je šesti največji amfiteater na svetu. Drugi dve najbolj poznani znamenitosti iz rimskih časov sta Avgustov tempelj in Slavolok Sergijcev. Je pa po mestu še veliko drugih, nekoliko manj znanih privlačnosti, ki nas spominjajo na te rimske čase.
V srednjem veku je bilo mesto pod več vladavinami, od 14. do konec 18. stoletja pa več stoletij pod Beneško republiko. Na to obdobje nas spominjajo predvsem katedrala, frančiškanski samostan ter Kaštel, utrdba na hribu sredi mesta. V tem obdobju je bil Pulj pomembno beneško pristanišče, kjer so galeje, ki so prihajale z vzhoda pustile svoje težke topove, da so lahko vplule v bolj plitko Beneško laguno.
Leta 1813 je mesto prišlo pod upravo Avstrijske monarhije in začel se je gospodarski preporod. Od leta 1859 dalje je bil Pulj za razliko od Trsta, ki je bil avstrijsko glavno trgovsko pristanišče, glavno vojaško pristanišče in sedež največje avstrijske ladjedelnice. Na to obdobje spominja veliko neoklasicističnih stavb v mestu in tudi nekaj secesijskega sloga. V tem obdobju je nekaj časa v Puli prebil tudi irski pisatelj James Joyce.
V obdobju med svetovnima vojnama je bilo mesto del Italijanske kraljevine. To so bili nemirni časi, ko so bili ne-Italijani, posebno Hrvati, zaradi fašistične ideologije politično in kulturno zatirani, zaradi česa jih je veliko pobegnilo iz mesta in tudi iz celotne Istre. Po kapitulaciji Italije med drugo svetovno vojno leta 1943, je v Pulj prišla nemška vojska in deportacije in eksekucije med domačini, za katere se je sumilo, da sodelujejo s partizani, so bile pogoste. Mesto je doživelo tudi zavezniško bombardiranje.
Na moje veliko presenečenje sem ugotovil, da je bilo to področje od leta 1945 do 1947 del cone A področja, ki je bilo v tem obdobju pod mednarodnim zavezniškim nadzorom. Za razliko od Svobodnega tržaškega ozemlja pa je postalo del Jugoslavije že leta 1947. Od leta 1991 del samostojne Hrvaške je danes peto največje mesto na Hrvaškem in med največjimi in najpomembnejšimi mesti v Severnem Jadranu.
Se nadaljuje…
Lep pozdrav, Demian